tulaga faavae o le filemu tumau

2 Tesema      Faaopoopo

Tulafono Fa'ata'ita'i ile Tulaga Filemu Fa'avavau (Draft) 

Upu Tomua

      O le faʻafitauli sili mo i tatou tagata o le leai o se tala faʻasolopito e mulimuli ai mo le auala o le filemu . Ae ui i lea, o lo matou faʻamoemoe e tuʻuina atu lenei tulafono faʻataʻitaʻiga ma faia se sao i le filemu o le lalolagi.

Vaega I Uiga

1. O le tulaga autū: O le Tulafono Faaaʻoaʻo na faaatagia mai ai tulafono a atunuu.

2. O le manatu faavae: Tasi le Lalolagi, tasi le seti o tulafono.

3. Le uiga taua: ISO-oriented Model Law

Vaega II  Tulaga Lautele

1. O aiaiga lautele o le faavae ile tulaga faaleatunuu: pei ole igoa ole atunuu, teritori, fu'a a le atunuu, tagatanuu, ma isi. (aveesea)

2. O aiaiga lautele o le fa'avae i lalo o le atunu'u: e pei o le igoa ma le fu'a o le setete, itumalo, itulagi, ma le nu'u. (tuu ese)

3. O le vaega o totoe e aofia i aiaiga lautele po'o mataupu faavae lautele ma e masani ona fuafuaina e le tino autu i tulaga taitasi i luga. (tuu ese)

Vaega III Aiaiga ma le aoga

1. E ala i le UN Charter, le pulega o le lalolagi atoa, tulafono faalenatura, tulafono faava o malo, ma le faia e le tagata lava ia, o le Faʻavae Faʻavae o loʻo faʻaaogaina ma le loto malie i saoasaoa eseese i le maualuga maualuga (international public juristic persons), le tulaga o le atunuʻu (national public). tagata fa'afaamasinoga), ma le tulaga fa'ale-malo (tagata fa'atulafono fa'aletulafono a le tagata lava ia o setete, itumalo, itulagi, ma nu'u).

2. Afai o so'o se aiaiga o lenei Fa'avae Fa'avae, po'o lona fa'aogaina i so'o se tulaga fa'ale-atunu'u, fa'alapotopotoga, tagata, po'o se tulaga e fa'apea e le aoga, o le vaega o totoe o le Fa'avae Fa'avae ma le fa'aogaina o lea aiaiga i so'o se isi tagata po'o se tulaga e le tatau ona aafia ai.

(1) Supranational level (United Nations government, etc.): Tausi i le faʻavae a le faʻalapotopotoga e aunoa ma le solia o mataupu faavae o le Model Law on Eternal Peace Standard , ma faʻaleagaina ai mataupu faavae o aia faaletulafono mo soʻo se tagata poʻo se vaega.

(2) Tulaga fa'ale-atunu'u (le 193 sui o le UN, ma isi.): O le Fa'avae Fa'avae e fa'atatau sa'o, lelei, ma fa'atatau i so'o se atunu'u. E mafai ona fa'aopoopo ma teuteu, po'o se vaega e le mafai ona fa'atinoina mo sina taimi. Ae o le mataupu faavae mo le tulaga o loo i luga e le tatau ona faaitiitia pe faaleagaina ai le faatinoga atoatoa o le filemu e faavavau [1] .

[1] . O le fa'atinoga o le fa'atinoga o le fa'ailoga ma le fa'atonuga a le Fa'alapotopotoga Tulaga Fa'ava-o-malo o lo'o fegalegaleai ma le fa'aaogaina o se faiga fa'avae.

(3) Tulaga faalotoifale o (setete, itumalo, itulagi, municipal, union republics, etc.): Vagana ai mea e patino i le tulaga faaleatunuu, e pei o le Constitutional Standard §15 ma le §18, o isi uma o mataupu faavae e mafai ona tuusa'o lelei ma fa'aoga atoatoa.

3. O aia tatau eseese i totonu o le lautele o loʻo faʻamatalaina i le Faʻavae Faʻavae e le tatau ona faauigaina o le teenaina pe faʻaleaogaina isi aia tatau o loʻo umia e tagata (Constitutional Standard §13 ma §14). Mo fuaiupu e le faʻatulagaina atoatoa tulafono ma faʻatinoina tulafono faʻatapulaʻaina, o latou taualumaga o loʻo faʻatulagaina e tulafono faʻavae, tulafono faʻavae, tulafono faʻalapotopotoga, poʻo tulafono.

4. O tulafono uma po'o ta'iala e aofia ai le lautele o fuaiupu o le Fa'avae Fa'avae o lo'o noatia i fuaiupu o le Fa'avae Fa'avae. O teuteuga fa'avae e le tatau ona fa'avaeina mo so'o se mea e aofia ai le fa'avae o lo'o i ai le ute o le filemu fa'ava-o-malo po'o le atunu'u e fa'avavau (lua ituaiga o mana'oga autu ma 28  tulafono o le saienisi ).

5. O le Fa'avae Fa'avae o le 'autu lea o le tulafono fa'avae o fa'alapotopotoga uma a le atunu'u, atunu'u ma fa'alapotopotoga laiti. O fa'atonuga autu o lo'o mulimuli mai, o le puipuiga malu, ma le tu'uina atu o tulafono tu'usa'o ma mataalia ia e noatia ai le tulafono, pulega, ma le fa'amasinoga.

E lua ituaiga o mana'oga autu

1. Filemu e faavavau mo tagata. Faatasi ai ma tulafono faanatura ma tulafono faava-o-malo o le tulafono a tina, faʻalauiloa le Faʻavae Faʻavae i le ISO-oriented Model Law, faʻamalosia le tulafono, ma fausia se tulafono filemu e faavavau.

2. Atina'e gafataulimaina o le lalolagi. Ave le la ma le UN e fai ma faiga fa'atino, fa'alauiloa tulaga fa'alemalo e avea ma Tulafono Fa'ata'ita'i ISO, fa'alolotoina pulega fa'alelalolagi, ma fa'atupuina se fa'alapotopotoga tele o atina'e gafataulimaina.

Luasefulu valu aia tatau faanatura a tagata / tulafono o le faasaienisi

Ulutala 1 Aia tatau  ma tiute  o tagata

Mataupu 1 Tulaga filemu e faavavau o le saolotoga

Mataupu 1 O se malo e faavae i le saolotoga [1 st Law of the Eternal Peace]

O le atinaega tele o le saolotoga o tagata . Fa'atū le atunu'u o se atunu'u tele e iai fa'atonuga o le sa'olotoga [2] , ma itumalo ma nu'u e fai ma fa'ata'ita'iga sili o le sa'olotoga [3] . O le mamalu ma le saolotoga o le tagata e le mafai ona solia. O tagata o ni matai faanatura o le lalolagi ma le atunuu, ma o mataupu tuusao o tulafono faava o malo ma le faavae [4] . O tagata o loʻo nonofo i le teritori o loʻo i ai le pule faʻavae [5] e aunoa ma se faʻavae ma atoatoa. E na'o faiga palota masani a tagata e mafai ai ona fa'atupuina se faigamalo fa'aletulafono. E na'o le tauto e usita'ia ma le fa'amaoni tulafono fa'ava-o-malo e mafai ai ona fa'atulafonoina le pule lautele [6]ia gaosia.

[2] . O le sini moni o le malo o le saolotoga. “O le sini autu o le malo e le o le pulea, pe taofiofia, e ala i le fefe, … e faamalosia ai lana aia tatau e ola ai ma galue e aunoa ma se manua ia te ia lava po o isi.” (Baruch Spinoza, faifilosofia Dutch)

[3] . I leMati 21. 2005, Kofi Annan, le Failautusi Aoao lona fitu o le UN, na aofia ai le Saolotoga mai le fefe i le lipoti "I le saolotoga tele: agai i le atinaʻe, saogalemu ma aia tatau a tagata mo tagata uma" e avea ma taʻiala o taumafaiga i le lumanaʻi a le UN.

[4] . “O le tulaga masani o le tulafono faava o malo o le mafuaaga sili lea mo le aloaia o tulafono a le atunuu.” (Hans Kelsen, General Theory of Law and State)

[5] .“O le malosi e fau ai le faavae e le noatia i le 'tulafono', ae e afua mai i le 'malosi', lea e iloa ai pe o le malo o le malo po o le malo, ma filifili ai pe o le malo o le faatemokalasi po o le pule malosi." (Lin Chi-dong, Faamasino o le Malo o Saina)

[6] . O le faavae o le tino o tagata, mataupu faavae o le atunuu, o le finagalo lautele o tagata, ma le aia tatau o le habeas corpus. O le malosiaga fa'avae ma le teuteuga o le fa'avae e toe fa'afo'i atu i tagata e aunoa ma se fa'atagaga. O tagata o ta'ita'i ia o latou lava agaga; e pulea e tagata lo latou lava taunuuga, o le taunuuga o le aiga, ma le taunuuga o le atunuu.

Mataupu 2 Toefuata'iga o le sa'olotoga [2 nd Law of the Eternal Peace]

E matua fa’asa lava ona faia e vaega fa’aupufai, faipule, fa’asalalau, kegi, ma i latou o lo’o iai le malo, ona faia mea leaga e pulea ai le atunu’u. O alaleo fa'asalalauga uma uaea/uaealesi e umia e tagata uma. O vaiaso ta'itasi, e tatau i fale TV ta'itasi ona tu'uina atu  le 30 min u tes o le tautua e aunoa ma se totogi, ma se  fe'au tusitusia pu'upu'u e ala i le initaneti mo le leai o se totogi, i sui fa'apolokiki mo le fa'aoga saoloto [7] . O vaega fa'aupufai tetele e iva e iai lana alaleo fa'ale-malo e leai se totogi. O televise i totonu o le lotoifale, leitio, ma isi ala o faasalalauga e tatau ona taulimaina e aiaiga faaleatunuu ua taua i luga. Ia faia taumafaiga uma ina ia mafai ai e tagata uma i le lalolagi ona maua tala o le mativa, faamaʻi, polusione, taua, aʻoaʻoga faaletulafono faavaomalo, ma isi tala fou mai le UN.

[7] . O vaiaso uma i le tausaga atoa, 30 minute o le TV ma se savali puupuu e tasi i luga o le initaneti, faatasi ai ma tulafono faʻamalosia e tusa ai ma "le aoga o aiaiga III" e tatau ona faʻatonuina e ala eseese.

Mataupu 3 Tatalaina le sa'olotoga [ Tulafono lona 3 o le Filemu Faavavau]

O le saolotoga o le faavae lautele lea mo le atiina ae o le filemu. O le palota o se tulaga talafeagai mo le maualuga o aʻoaʻoga [8] , tufatufa, faʻatalanoaga, soʻotaga, maliliega, ma pulega [9] . O tausaga ta'itasi, e le tatau ona sili atu le tele o palota i Suiselani [10] po'o Kalefonia [11] , o le US lea e sili ona maualuga tupe maua i tagata ta'itasi. Ina ia fa'alauiloa le agaga fa'aleatunuu, e mafai e tagata uma ona fa'atino atoatoa a latou taleni. O tagata litaea o lo'o tamomo'e ma le loto malie mo tofi o le malo e aunoa ma se totogi, o le a maua le 30% o le aofa'i o palota latou te manumalo.

[8] .“E sosoo ai ma le tāua o le saʻolotoga ma le faamasinotonu o aʻoaʻoga lauiloa, a aunoa ma lea, e lē mafai ona faatumauina tumau le saʻolotoga po o le faamasinotonu.” (James A. Garfield, le Peresetene o le US)

[9] . O le faatemokalasi e fa'atatau i le fa'asalalauina o le tiga o le mativa ia i latou o lo'o i le pule e ala i palota palota po'o se palota toe fa'afo'i. (Amartya Sen, Nobel Prize in Economics Sciences)

[10] I totonu o atunuu e sili atu i le valu miliona le faitau aofaʻi, o Suiselani o loʻo i ai le maualuga o tupe maua a tagata taʻitasi i le lalolagi i le seneturi, faʻatasi ai ma le averesi o le 5.41 palota palota i le tausaga, faʻatasi ai ma le averesi o 3.82 referendums i le tausaga (toesea o loʻo i luga ole laiga. aso), e tutusa ma le averesi o le 9.23 i le tausaga.

[11] I totonu o pulega a le tagata lava ia o atunuu tetele ma le faitau aofaʻi e sili atu i le 40 miliona, ave Kalefonia, le US e fai ma faʻataʻitaʻiga, o ana tupe maua a tagata taʻitasi e sili ona maualuga, ma o ona tagata e o atu i fale palota e palota faʻa 11 taimi. i le averesi i le tausaga. (mai le database a le matou asosi)

Mataupu 4 Puipuiga o le sa'olotoga [ 4th Tulafono o le Filemu Faavavau]

O le nonofo faatasi o aia tatau ma matafaioi, tuueseese atoatoa o faiga faaupufai ma tapuaiga [12] . E tatau ona faia e tagata le auaunaga faamiliteli, auaunaga faatemokalasi, auaunaga filemu, totogi lafoga, ma isi. Po o ai lava e gaoioi e faʻalavelave le filemu, osofaʻia le faatemokalasi, pule o le tulafono poʻo le faʻatonuga, faʻaleagaina le aia tatau o le saolotoga, faʻasalalau faʻamatalaga sese i totonu o le lotoifale [13 ] , tipiloma, mataupu tau militeri, tamaoaiga ma fefaʻatauaʻiga, ma isi, poʻo le lagolagoina o le pule malosi, pipii atu i fili, avatu ia i latou fesoasoani ma faʻamafanafanaga e tatau ona vave faʻasaina, pueina ma molia.

[12] So'o se ta'ita'i o le malo e le tatau ona fa'aaluina tupe a le malo mo le fa'atupeina, fa'aalatua, fa'ataulaitu po'o le fa'aaogaina o so'o se lotu po'o tagata talitonu. I le vaaia ai o le pulega a Iapani e vavalalata le sootaga ma le Unification Church, ma iu ai i le fasiotia o Shinzo Abe i le 2022, e toafitu minisita o le kapeneta e fesootai ma le Unification Church na faamavae.

[13] O le faʻamautinoaina o le moni ma le manino o faʻamatalaga o le lalolagi o se mea e manaʻomia muamua mo le filemu o le lalolagi. O le saolotoga e tautala ai e le puipuia mai solitulafono tau tautala. O le fatuina po'o le fa'asalalauina o fa'amatalaga sese e leai se mea e fa'atatau i le sa'olotoga o le tautala, e na'o le fa'aleagaina o le fa'atuatuaga fa'aagafesootai, fealofani, so'otaga, amio mama ma le fa'auuso.

Mataupu 2 Tulaga filemu e faavavau o le faatemokalasi

Mataupu 5 O se malo na faavaeina i luga o le faatemokalasi [14] [ 5th Law of the Eternal Peace]

Le toe faʻafouina tele o le lalolagi faatemokalasi. Fa'atū le atunu'u ose atunu'u tele e iai tulaga fa'atemokalasi , ma itumalo ma nu'u e fai ma fa'ata'ita'iga sili o le temokalasi . Ua fananau mai tagata e avea ma matai o le lalolagi ma le atunuu, o mataupu tuusao o tulafono faava o malo ma le faavae, ma mataupu silisili o aia tatau e faia saʻo ai aia tatau ma tiute mo tagata ma le  malo. E tatau i faauluuluga o ofisa ma matagaluega a le setete, e ala i matafaioi ma matafaioi a matagaluega, ona fausia lenei matafaioi e toe faaolaola ai le tele o le faatemokalasi.

[14]O le faatemokalasi o le faiga malo sili ona leaga, sei vagana ai isi uma ua uma ona tofotofoina.” (Winston Churchill, faipule Peretania) “O lena malo o tagata, e ala i tagata, mo tagata, o le a le fano mai le lalolagi.” (Abraham Lincoln, le Peresetene o le US) O le Malo e le ona le pati, e pulea e le pati, ma e fiafia i ai le pati e pei o North Korea.

Mataupu 6 Toefuataiga o le faatemokalasi [15] [ 6th Tulafono o le Filemu e Faavavau]

Fa'atino se fofo fa'apitoa mo tauiviga fa'alotoifale i faiga fa'a-temokalasi ma fausia faiga fa'a-tolu-vaega. Fa'aauau pea ona auai i se palota faifaipea ma le le motusia e foia ma fa'alelei mataupu o lo'o fa'aauau, aoga, fete'ena'iga, fevaevaea'iga, fefe, ma fa'afeagai. O tagata faigaluega a le militeri, tagata ofisa o le malo, faifeʻau, tagata faigaluega faʻasalalau, poʻo isi tagata e puipuia e aia tatau [16] e tatau ona pasi suʻega faʻavaomalo faʻavaomalo. O se faletupe fesili e tatau ona faʻasalalau i le tasi le tausaga muamua ma faʻatalanoaga a le Hague International Court of Justice poʻo le Hague Academy of International Law mo le faʻatagaina.

[15] O le faatemokalasi moni e lua matai, o le “tagata” ma le “tulafono”. (Aristotle, faifilosofia Eleni) Toefuataʻiga faatemokalasi o vaega faaupufai, tupe uliuli, ala o faasalalauga, pulega pulepule poʻo faʻamaʻi masani faʻapolokiki ma uiga faʻa-tagata eseese e tatau ona faʻaauau pea palota palota ma tuʻufaʻatasia gaioiga.

[16] I totonu o se atunuu faatemokalasi, e leai ni noataga e aunoa ma aia tatau, ma e leai ni aia tatau e aunoa ma ni matafaioi; aia tatau ma noataga e ola faatasi.

Mataupu 7 Tatalaina le faatemokalasi [ 7th Tulafono o le Filemu Faavavau]

Soʻo se faʻalapotopotoga e tatau ona faʻaaogaina galuega faʻafouina, faʻavae eli ma punaoa e saili e faʻalautele le numera e le iʻu o faiga faʻavae o le Constitutional Standard [17] , ma ia tosina mai taleni mai le lalolagi atoa i le atunuʻu faʻataʻitaʻi o le Faʻavae Faʻavae [18] e fatu ai a tatou lalolagi ma avea ma tama masani o tagatanuu o le lalolagi. Ina ia toe faʻafouina le taua ma le mamalu o le tagata o se faʻatemokalasi tele, o tagatanuu o atunuu faʻatemokalasi atoatoa [19]  e mafai ona tauva mo palota i tulaga uma (e aofia ai le au peresitene) i totonu o lo tatou atunuu ma siitia le tauvaga o le atunuu faʻataʻitaʻi o le Faʻavae Faʻavae i le lalolagi.

[17] O faiga fa'avae uma, e pei o faiga fa'aoga, faiga fa'atulafono, faiga fa'aletamaoaiga ma faiga fa'atekonolosi, o a'a ia.

[18] O le faaupuga "atunuu faʻataʻitaʻi" e masani ona faʻasino i setete, itumalo ma faʻapotopotoga faʻapotopotoga o le atunuʻu poʻo le pitonuʻu o loʻo faʻatinoina le Faʻavae Faʻavae.

[19] Mo fa'amaumauga o le fa'ailoga fa'atemokalasi i tausaga o le 2008 i le 2021, fa'amolemole va'ai i laulau o lo'o fa'apipi'i i la matou upegatafa'ilagi mo fa'amatalaga. O le manaʻomia o le faʻamutaina o le autocracy ona o le Communist Party e naunau e faʻatoʻilaloina le lalolagi atoa. (The Communist Manifesto) Afai o le a leai se tauiviga po o se faalauteleina, o le taofia o le saolotoga ma aia tatau a tagata o le a leai se alofaga lelei.

Mataupu 8 ​​Puipuiga o le faatemokalasi [ 8th Tulafono o le Filemu Faavavau]

Pulea lelei le tafega o tupe, tagata, oloa, ma faʻamatalaga mai atunuu i fafo. O ali'i filifilia e fa'atapula'aina pe a sili atu ile lima tausaga. A maeʻa le taimi, o le au ofisa ma o latou aiga vavalalata, i totonu o le valu tausaga [20] , e faʻasaina mai le tauva mo o latou tulaga muamua pe tutusa e le tulafono [21] . So'o se tasi e auai i le toe iloiloga o le fa'avae ma le toe teuteuga o taimi o le tofi e manatu o se tasi o lo'o fa'atasi ma le fouvale ma e tatau ona pu'e fa'apagota ma molia vave [22] . O teuteuga fa'avae e tatau ona fa'amaonia e le lua vaetolu o sui o le konekeresi e ta'i lua taimi, ma fa'amaonia e le lua vaetolu o sui o le tolu-kuata o fono fa'apitonu'u i totonu o le atunu'u; ona mafai lea ona fai se palota [23]. I faiga palota, e le itiiti ifo i le 50 pasene o i latou e agavaa e palota e tatau ona faamaonia le manatu [24] .

[20] Costa Rica Constitution §132 [lalo] e le tatau ona filifilia e avea ma Peresetene poʻo se Sui Peresetene: 1. O se tagata na umia le tofi o le Peresetene i soʻo se vaitaimi i totonu o le valu tausaga aʻo lumanaʻi le pasia o le palota...

[luasefulu tasi]O le faiga o le nofoia i le ofisa o se mea fou fou a tagata. E na'o le tasi le nofoaiga e fa'atino e ali'i filifilia ma o le taimi o le tofi e le sili atu i le lima tausaga ma e le mafai ona toe tofia. Atonu e fesili nisi afai e na o le tasi le tofiga e faatagaina, aisea e le mafai ai ona toe tofia faalua pe le faatapulaaina se taimi? Ave le Peresetene o Belarus e fai ma faʻataʻitaʻiga, ua toe filifilia o ia mo le ono nofoaiga sosoo. Ua silia ma le sefulu tausaga o pulea e Putin o Rusia lona atunuu. O le mea lea, ua fa'aumatia le faiga o pulega, o le mea sili na faia e tagata. Le Fa'avae Fa'apolokiki o le Malo o Kuatemala §186: Fa'asa ona filifili mo Ofisa o le Peresetene po'o le Sui Peresetene o le Malo. O i latou nei e le mafai ona filifili mo tofi o le Peresetene po'o le Sui Peresetene o le Malo: a. Le ta'ita'i po'o ali'i o se fa'alavelave fa'afuase'i , tau fa'aauupegaina po'o fa'alavelave fa'apena, oe na suia le fa'atonuga fa'avae, po'o i latou o ē na avea ma taunuuga o ia mea na tutupu ua avea ma ta'ita'iga a le malo; e. O le tagata o lo'o fa'atinoina le tulaga o le Peresetene po'o le Sui Peresetene o le Malo pe a faia palota mo lea tofi, po'o le na fa'atinoina lea tulaga mo so'o se taimi i totonu o le nofoaiga a le peresetene lea e faia ai le palota; i. O aiga i le tikeri lona fa o le vavalalata ma le lona lua o le vavalalata (, ma taitoalua i le tausaga aʻo lumanaʻi le palota i le Constitution of the Republic of Honduras §240.6) o le Peresetene poʻo le Sui Peresetene o le Malo, pe a faʻaaoga e le tagata mulimuli le tofi. a le Peresetene, ma i latou o tagata o loʻo taua i le parakalafa muamua o lenei Mataupu; o. O le tagata atonu sa avea ma Minisita o le Malo, mo so'o se vaitaimi i le ono masina a'o lumana'i le faiga-palota; u. O sui o le Ami, se‘i vaganā ua faamavae pe litaea mo le itiiti ifo i le lima tausaga a o lei oo i le aso o le fono mo le palota; f. O faifeʻau o soʻo se lotu poʻo se faʻalapotopotoga; ma g. O Faamasino o le Faamasinoga Maualuga o Faiga Palota.

[22] O le Faavae o le Malo o Honduras §42.5 e faaosofia, siitia, pe lagolagoina le faaauauina po o le toe filifilia o le Peresetene o le Malo; ma o le a leiloa le sitiseni. §187 o le Fa'avae Kuatemala e fa'asa ai le toe filifilia.

[23] §100 o le New Hampshire Constitution o loʻo taʻua ai e tatau ona faʻamaonia se palota faʻavae e le lua vaetolu o le toʻatele o tagata palota agavaa. Va'ai i le faiga o teuteuga fa'avae i le §1.7, §1.8 ma le §5 o le US Constitution mo le teuteuga o pili. O taua a le va o tagata ma taua i fafo e manaʻomia ai le maliega a le lua vaetolu o sui o le Konekeresi, ma isi.

[24] Teuteuga §48 o le Massachusetts Constitution o loʻo taʻua ai e tatau ona faʻamaonia se palota e sili atu ma le afa o tagata palota e faʻamautinoa ai le mautu faʻapolokiki.

Mataupu 3 Tulaga filemu e faavavau o aia tatau a tagata

Mataupu 9 O se malo e faavae i luga o aia tatau a tagata [ 9th Law of the Eternal Peace]

Le lotogatasi tele o aia tatau a tagata i le lalolagi [25] . Fa'atū le atunu'u ose atunu'u tele e iai fa'ata'ita'iga o aia tatau a tagata, ma o itumalo ma nu'u o fa'ata'ita'iga sili o aia tatau a tagata [26] . O le fatuina o tulaga maualuga o le olaga, lagolagoina le tulaga faavae o le lalolagi, puipuia o le filemu e faavavau o tagata soifua, ma le puipuia o le atinae gafataulimaina o le lalolagi, o aia tatau ia e sili ona paia a tagata ma o matafaioi sili ona faanatinati a le atunuu. O le ta'ita'i o le puipuiga lautele i le tulaga o le pitonuu e filifilia e tagata [27] i se faiga palota e tasi; e tolu vaega e palotaina, e tusa ai ma le aofa’i o palota, ma e to’atasi le ta’ita’i o le puipuiga a le malo ma le to’alua o sui pule o le puipuiga a le malo e filifilia.

[25] A mae'a ona sainia e setete uma o sui o le UN, o le a le mafai e atunuu e le usita'ia tulafono ona fai le tu'ufa'atasiga o isi atunuu.

[26] O le “Feagaiga Faava-o-malo i Aia Tatau a Tagata ma Faigamalo” ma le “Feagaiga Faava-o-malo i Aia Tatau a le Tamaoaiga, Agafesootai ma Aganuu” na avea uma ma tulafono faava o malo i le 1976. §1 o feagaiga e lua o loo fausiaai le aia tatau e filifili ai e le tagata lava ia o le faavae. O lo'o i ai i le nu'u le malosi e fausia ai uiga fa'alotoifale o fa'alapotopotoga fa'ava-o-malo ma fa'alapotopotoga fa'apitonu'u, ma avea ma mataitusi fa'avaomalo eseese.

[27] O leoleo a le setete o le US e filifilia e tagata. Ina ia faʻamautinoa leoleo e avea ma tamaʻitaʻi a tagata, ae le o se faʻapolopolo a le lalolagi, e tatau ona filifilia ni taʻitaʻi o le saogalemu i le lotoifale e ala i palota lauiloa.

Mataupu 10 Toefuataiga o aia tatau a tagata [ 10th Law of the Eternal Peace]

E fa'amuamua aia tatau fa'aletagata i lo le pule fa'ale-malo. E i ai i tagata le aia tatau e ola ai ma le aia tatau i le vave fa'asalaina e tusa ai ma le tulafono [28] . E puipuia e le setete tagata vaivai, ma o tagata uma e afaina i mea tau tagata ma ergonomic [29] poʻo faʻamaʻi mama e tatau ona totogi e le setete [30] . O tagatanuu uma o ni tagata e usitaia tulafono [31] , ma oi latou e leʻi toe faia ni solitulafono i totonu o le maualuga o le sefulu tausaga [32] e tatau ona i ai faʻamatalaga talafeagai i faamaumauga tau solitulafono e aveese [33] . O le afa o sui auai o le National Human Rights Action and Citizenship Exercise Committee e tofia e faalapotopotoga faava o malo aia tatau a tagata soifua [34] .

[28] Swiss Federal Criminal Code §115 e le fa'asalaina le pule i le ola e aunoa ma ni fa'amoemoe manatu faapito.

[29] O le inisinia o tagata o se aia tatau taua a tagata, ma o le Fa'avae Fa'avae e fa'avaeina tulaga mo aia tatau a tagata. Mo se faʻataʻitaʻiga, na talosagaina e le Komisi Europa faʻalapotopotoga faʻapitoa a Europa e atiaʻe le "EN Eurocodes" (European Standards) e faʻatatau i sui o le EU ma atunuu Europa i lalo o le mautauave "Fausia le Lumanai".

[30] O le malo e nafa ma le maliliu o tagata mama i totonu o le atunuu. I le faasino atu i le National Health Insurance Law a Isaraelu, na tauia ai e le malo o Isaraelu i latou uma na aafia na malaga atu faaletulafono pe faasolitulafono i le pomu pasi i Ierusalema.

[31] “Afai e puipuia aiā tatau a ē vaivai, po o ai lava e tetee, ia faia.” (Calvin Coolidge, le Peresetene o le US)

[32] O le fa'amoemoe o le tulafono fa'asolitulafono o le a'oa'oina lea o tagata solitulafono ma fa'amoemoe latou te le toe faia se solitulafono pe a uma ona fa'asalaina. E le faamaumauina e le atunuu sao o tagata ae faamaumau o latou faaletonu. O lea ituaiga o faasalaga o le alu ese lea mai le agaga o le usoga. O le faiga o le lotu Puta e “tuu i lalo le naifi a le tagata fasi manu ma avea ma Buddha i le taimi lava lea” e tatau ona talia. E tusa ai ma le numera o solitulafono a le lalolagi, o Venezuela e tulaga muamua i le 84.25, Brazil o loʻo tulaga 10 i le 67.85, ma Taiwan e 134 i le 15.24. O ni fuainumera mata'utia. Talu ai e le taliaina e le sosaiete i latou o loʻo i ai faʻamaumauga tau solitulafono, o tagata ua molia muamua ua matua faʻanoanoa ma ua latou manatu ua latou faʻamoemoe e faia solitulafono seia oʻo i le iuga o latou olaga.

[33] “O le manuia o tagata o le a avea ma tulafono silisili.” (Cicero, faifilosofia Roma) Na faia le faaiuga a le Faamasinoga o Faamasinoga a Europa e faapea, pe a faaleagaina aiā tatau a tagata taʻitoʻatasi e ala i le faailoaina atu o faamatalaga patino, ma o le faailoaina patino atu e lē o se mea e fiafia i ai tagata lautele, e tatau ona tapeina faamatalaga, e faasino i le “saʻo. e faagaloina”.

[34] Ina ia puipuia aia tatau a tagata i atunuu o loo faatinoina le filemu e faavavau, o sui o le Komisi o Aia Tatau a Tagata e aofia ai tagata maualuluga faavaomalo. E ala i fautuaga ma talosaga a tagata maualuluga faavaomalo, o aia tatau a tagata o le a o gatasi ma tulaga faʻavaomalo.

Mataupu 11 Tatalaina o aia tatau a tagata [ 11th Tulafono o le Filemu Faavavau]

E tutusa uma ituaiga tagata i aia tatau a tagata. O aia tatau a tagata e le mavaevae ma e le mafai ona fesiitai pe lafoai. A fa'aleagaina ma fa'aleagaina aia tatau a so'o se tasi e ala i le fa'a'ole'ole, e va'aia i latou o se tagata ua afaina uma tagata soifua. E tatau ona puipuia aia tatau a tagata o le atunuu [35] . O le tetee i le aganuu o le lotonuu faamiliteli-maelega po o le tapuai i tuaa-tuaa ua faaaogaina e sauaina ai tagata laiti, vaevaeina le faailoga tagata, faamalosia le mou ese atu, faia solitulafono i lalo o le lalolagi, faamaopoopo vaega o tagata, ma oona i le lalolagi atoa. E mana'omia le fa'atinoina o le lotonuu fa'alenu'u a le nu'u o le lalolagi [36]  .

[35] O le tulaga tutusa o le amana'ia lea e tatau i le tulafono ona amana'ia mea e pei o le fa'aituau, fa'atauva'a, ma le tufatufaina le tutusa. O lo'o fa'atinoina faiga fa'apitoa e fesoasoani ai pe fa'aleleia atili ai olaga o fa'alapotopotoga fa'aletonu, ma fa'amautinoa o lo'o maua avanoa tutusa ma isi tagata uma.

[36] Ose faiga fa'alotoifale e fa'atumauina tu ma aga fa'aleaganu'u o le sa'olotoga, fa'apalepale, tutusa, aia tatau a tagata ta'ito'atasi, ma isi. O le avea ma sui o le Setete o Tagatanu'u e avanoa mo tagatanu'u uma e iai sitiseni, tusa lava po'o le a le aganu'u po'o le lanu.

Mataupu 12 Puipuiga o aia tatau a tagata [37] [ 12th Tulafono o le Filemu Faavavau]

O aia tatau a tagata o mataupu tau i totonu o le lalolagi [38] . E tatau i tagata ofisa o le malo ona faʻamautinoa o aia tatau a tagata soifua, aia tatau i le siosiomaga, aia tatau o le filemu, ma aia tau atinaʻe o le a le mafai lava ona tolopoina se aso mai isi atunuu. O tausaga ta’itasi e filifilia ai ta’ita’i o matagaluega eseese ae na’o le to’atasi lava le ta’ita’i tutotonu e filifilia e tagata. O lona uiga, e fai palota i tausaga uma. E tusa lava po o le a le va fealoa'i po'o le va o tagata, po'o le taimi po'o le nofoaga e tupu ai le fa'amata'u, e mafai lava e tagata afaina ona su'e fa'atasi ma nisi noataga mai tagata le leoa. O i latou e molimauina isi i se tulaga lamatia ae ua le naunau e laveai i latou ua lamatia [39] , po o ai foi e mafai ona fesoasoani i e ua afaina e faamaonia lo latou mama ae mumusu e molimau, e tatau ona avea ma solitulafono.[40] .

[37] Vaʻai i le "Na faʻafefea ona avea le tulaʻi mai ma le vavega o le tamaoaiga o Nazi Siamani ma faʻalavelave?" "Sa tatau ona matou tauivi ma fili tuai o le filemu ... o le Malo e ala i tupe faatulagaina e tutusa lava le matautia ma le Malo e le au faatupu faalavelave." (Franklin D. Roosevelt, le peresitene o le US)

[38] "O le le tonu i soo se mea o se taufaamatau i le faamasinoga tonu i soo se mea." (Nobel Peace Laureate Dr. Martin Luther King Jr.) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga o le "Mataupu tau aia tatau a tagata o mataupu i totonu o le lalolagi," o atunu'u 'ese'ese, fa'amolemole va'ai i laulau fa'apipi'i i luga o la matou 'upega tafa'ilagi mo fa'amatalaga.

[39] Na o le pau lava le mea e tatau mo le manumalo o le leaga o le le faia e tagata lelei o se mea. O le filemu o soo se tasi e maua ai le isi tagata manua.

[40] Vaʻai i le "tulafono faʻasalaga" i le tulafono masani mo tiute e laveaʻi, e pei o le §323c o le German Criminal Code, §223-6 o le French Penal Code, ma isi. O le "International Convention on maritime search and rescue , 1979” o le tulafono faava-o-malo o loo aiaia ai le tuuina atu o le fesoasoani i soo se tagata e maua i le sami i se tulaga lamatia o le leiloa.

Mataupu 4 Tulaga o le Filemu e Faavavau ma le Pulea o le Tulafono

Mataupu 13 O se malo e faavae i luga o le tulafono [41] [13 Tulafono o le Filemu e Faavavau]

O le iloaina tele o le pulega o tulafono i le lalolagi [42] . Fa'atū le atunu'u ose atunu'u e tele fa'atonuga o tulafono , ma itumalo ma nu'u e fai ma fa'ata'ita'iga sili o le tulafono . O tulafono fa'ava-o-malo o lo'o fa'atinoina i luga o le sa'o, o le tulafono fa'aletulafono a le setete, o le tulafono lea o tulafono uma o lo'o fa'atumauina ai le lalolagi [43] . I le lima tausaga talu ona aoga le tulafono lautele faava-o-malo, e tatau ona ta'ua o tulafono fa'avaomalo fa'ale-aganu'u, o le tulafono fa'atina o le fa'avae, ma le to'afilemu fa'atupuina o aia tatau ma tiute mo tagata. O le tagata lava ia o le mataupu silisili o tulafono faava o malo [44] .

[41] Fai mai le Fuaiupu 40 o le Magna Carta, "E leai se tasi matou te faʻatau atu, e leai se tasi e teena pe tolopo le saʻo poʻo le faʻamasinoga." O le tulafono o le talitonuga e iloa uma e le malo ma tagatanuu le tulafono ma usitai i ai.

[42] O le saolotoga tele o le lalolagi, o se faatemokalasi tele, o le tele o aia tatau a tagata, o le tele o tulafono, ma tulafono o le lalolagi, pulega ma tulaga faafaamasinoga e sau uma mai: “Na ia tosoina mai se liʻo na punitia ai aʻu— O se tagata pepelo, fouvale, o se mea e fai. fa'aleaga. Ae na ma maua le malosi ma Alofa e manumalo ai: Na ma tusia se li'o na ave ai o ia i totonu!" (Edwin Markham, le tusisolo laureate o le US,Outwitted)

[43] E ui ina mana'omia e le tulafono faava o malo setete e faatino a latou matafaioi, e le o fesiligia pe faapefea e setete ona faatino a latou matafaioi: (1) E mafai e Setete ona filifili e faaaoga sa'o tulafono faava o malo. (2) E mafai foi ona latou pasia tulafono e faaliliu ai tulafono faava o malo i tulafono a le atunuu. (3) E mafai ona latou faia ni faiga tau pulega. (4) E mafai ona latou faia ni faiga faafaamasinoga. (5) E faia le faaiuga a le setete e tusa ai ma lona faavae. (Hungdah Chiu, Tulafono Fa'ava-o-malo)

[44] Legal Positivism o le manatu fa'aletulafono o le "fa'alapotopotoga fa'aletulafono i le lalolagi atoa". E tusa lava po o le a le tulafono faava o malo po o le tulafono a le atunuu, o le “tagata taitoatasi” o le autu tuusao tonu lea o aia tatau ma noataga. (Hans Kelsen, Austrian law philosopher) O se malo e le usitaia tulafono faavaomalo o se malo leaga.

Mataupu 14 Toefuataiga o pulega o tulafono [ 14th Law of the Eternal Peace]

O le atina'eina o tulafono uma i totonu o se tasi o tulafono lautele a le lalolagi ose tiute fa'anatinati a le setete e le mafai ona suia pe tuusaunoaina. O tulafono a malo uma e fai ma vaega o tulafono a le atunuu. E mafai e tagata uma ona taulimaina ia mataupu ma e mafai e le malo ona taofia le tumau pe faʻaaoga e tusa ai ma le tulafono e tusa ai ma le lelei o le tagata. E iai le aia tatau a tagata mai fafo e fa'aaoga ai tulafono a lo latou atunu'u i se tulaga fa'amuamua i totonu o lo tatou atunu'u ina ia mafai ai ona latou fausia lo tatou atunu'u e avea ma isi o latou nu'u ma nu'u [45] . E tatau i atunu'u ona fa'atuina fa'amaumauga lata mai o fa'amaumauga fa'atusatusa i tulafono fa'alelalolagi .

[45] O tulafono uma e tasi. E iai le aia tatau a tagata mai fafo e fa'aaoga muamua ai tulafono a o latou atunu'u, ae o se tulafono fa'aletulafono e le tusa ai ma faiga fa'avae lautele po'o amioga mama e le aoga i lo tatou atunu'u.

Mataupu 15 Tatalaina o le tulafono [ 15th Law of the Eternal Peace]

Fa'atino tulaga fa'atemokalasi ma tulafono fa'atulafono. E tatau i le Peresetene, le Loia Sili, ma le peresitene o le Faamasinoga ona filifilia sui o komiti faafoe a le fono pe a tauva mo le palota. Sui o le Komiti Fa'atonu i le Komiti o Tupulaga Atina'e e filifilia e le Peresetene; o sui o le Ad Hoc Committee i le Komiti o Atinae Tulafono a le Atunuu o le Lalolagi e filifilia e le Loia Sili; o sui o le Ad Hoc Committee i le Atinaʻeina o Tulafono Faʻavaomalo e filifilia e le peresetene o le Faamasinoga. O sui filifilia e tatau ona galulue i le taimi tutusa ma le tagata filifilia. A talia loa le sui filifilia, ona tofia loa lea o sui ua filifilia i komiti tumau eseese. O le fa'aaliga filemu e faavavau lea o le malo tele ma se fa'ata'ita'iga o se tulafono tele o le tulafono [46].

[46] E fesootai le tulafono ma le malo i se taimi ma se avanoa. "O se oloa o le aganuu ... e pei o le taimi ua tuanai o se oloa o le aganuu, e oo mai i le taimi nei o se auala e faatumauina ai le malamalama, e pei o le lumanai o se auala e faalautele ai le malo." (Roscoe Pound, tagata poto faaloia Amerika)

Mataupu 16 Puipuiga o le tulafono [ 16th Tulafono o le Filemu Tumau]

Fa'afouina le tulaga o le fa'avae filemu e fai ma fa'avae fa'aletulafono o faiga fa'apolokiki [47] . E fa'asa ona soli e le malo le tulafono fa'ava-o-malo ona o le fete'ena'i ma le tulafono a le atunu'u, tulaga o le atunu'u, tu ma aga, tala fa'asolopito, geography, aganuu, ma isi, ma o i latou e soli tulafono e ta'usala i solitulafono e le tusa ai ma le tulafono a le tagata. O le tulafono o le puipuia o atinae filemu: o tulafono a atunuu uma o le lalolagi o loʻo i totonu o le faʻavae e tasi, ma e tasi le faʻavae faʻavae e mafai ona maua ai le filemu o le lalolagi, se faiga faʻapitoa e lua (semi-presidential system), tolu-party politics, fa-power tuueseeseina, siaki ma paleni, ma se faiga faa-republican i konetineta e lima.

[47] O le talitonuga a le faifilosofia o Kant e uiga i le Filemu Faavavau na ia faia ni faamatalaga taua se tolu: (1) E faatoa mafai ona faavaeina le filemu i le pule faaletulafono. (2) O le fa'amoemoega o le pule fa'aletulafono o le filemu. (3) O lea la, o le filemu e mautinoa lava ua lāgā ai le mataupu o le faavae faaletulafono i faiga faapolotiki. (Frédéric Laupics) O le mea lea, ua ausia e lenei Tulafono Faʻavae a latou sini: ia faʻatuina se "faʻalapotopotoga faʻaletulafono i le lalolagi atoa" ma faʻaleleia le faiga o le pulega o le lalolagi.

Ulutala 2 Fa'alapotopotoga fa'avae a le atunu'u

Mataupu 5 Tulaga filemu e faavavau o tulafono [48]

Mataupu 17 Malosi'aga fa'aletulafono [ 17th Tulafono o le Filemu Fa'avavau]

Le tauvaga tele ma le felagolagomai o tulafono a le lalolagi . Ina ia faʻaleleia le faiga o pulega faʻavaomalo, o le atunuʻu poʻo le laʻititi o le atunuʻu e i ai le malosiaga faʻatulafonoina pe afai e leʻi faʻatulafonoina tulafono faʻava-o-malo i le maualuga maualuga pe faʻavaeina se sootaga ola tutusa i le lalolagi atoa, ma e lagona e masani o tulafono faava o malo. e mana'omia ma o lo'o iai le pule fa'aletulafono a le supranational [49] . O tulafono a le atunuu e manaʻomia ai le auai i le lalolagi atoa, e tusa lava po o le a le uo poʻo le fili, e tasi le sui o atunuu taʻitasi, ae leai se aia e palota ai i le fono a le atunuu [50] .

[48] ​​Fa'atonuga fa'atulafonoina: O le tulafono e tatau ona manino, atoatoa, va'aia, ma tutusa i le lalolagi atoa. E ala i suiga fa'asolosolo, fa'ata'atia ma tu'ufa'atasiga e fa'atino ina ia mautinoa o lo'o o gatasi le tulafono ma taimi, ma fa'aauau pea ona fa'aleleia le tulaga lelei ma le malosi o le atunu'u.

[49] Afai e le o toe ausia e le tulaga maualuga ia tulaga talafeagai e lua o loʻo i luga, o le malosiaga faʻaletulafono e tuʻuina atu i atunuu taʻitasi.

[50] E tatala le tulafono a le atunuu i le auai i le lalolagi atoa, e tusa lava po o le a le uo po o le fili. E mafai e le fono a le atunuu ona fai ma sui o ona tagata e fausia se isi auala fa'alemalo. O le tulafono a le atunuu o se fa'avavevave lautele mo le fanau mai o se "faalapotopotoga faaletulafono i le lalolagi atoa". Ua faavaeina ai le malosi mo tagata o le lalolagi e taofia faatasi ai malo mai le solia o tulafono faava o malo. O le malosi foʻi lea e taofia ai taʻitaʻi o atunuu eseese mai le taʻitaʻiina o tagata i le faatafunaga.

Mataupu 18 Malosiaga fai tulafono a le atunuu [ 18th Law of the Eternal Peace]

Na faia e le Konekeresi faiga faaupufai e tolu-vaega, faatasi ai ma le aofaʻi o nofoa komiti faʻaitulagi e 150. E tatau ona i ai i itumalo taitasi ia le itiiti ifo ma le toatasi le sui o le fono. O tagata Aboriginal ma itumalo ma aai e lata i le 100,000 le faitau aofaʻi e tatau ona tolu nofoa, ae o nofoa o loʻo totoe e tatau ona vaevaeina i itumalo o totoe. E tasi le palota a le au palota i itumalo taitasi, ma e na o le tasi lava le sui e mafai ona palota mai le lisi o sui tauva. O le tolu pito i luga e maualuga le numera o palota e filifilia [51] . O sui o le Konekeresi e filifilia mo le 4-tausaga, ma le kuata o Itumalo Faiga Palota e toe filifilia i tausaga taʻitasi [52] . E 36 komiti fa'apitoa [53] e aunoa ma le itumalo, ma o le aofaiga atoa o sui o le fono e 186. O faiga palota e eseese ma faamalosia [54] .

[51] O le faiga palota a le palemene o lo'o fa'aogaina le palota e tasi mo le tagata palota e palota ai mo na'o le tasi sui e fiafia i ai. O sui e tolu pito i luga o palota sili ona maualuga e filifilia. O le ituaiga faiga e le gata i le faatemokalasi ma le Republican. E ala i le lafoaʻiina o le pule malosi a le tasi itu, feteʻenaʻiga lua-vaega, ma le vevesi o le tele o vaega, ma e ala i le faʻamalosia o se faʻataʻitaʻiga malosi e tolu-vaega o faiga faʻapolokiki, soʻo se taimi lava e tulaʻi mai ai se feeseeseaiga, e mafai e se vaega lona tolu e tutusa le malosi ona faʻamasino ma fesoasoani e ausia se faʻaiuga. O lea e faigofie ai ona tuufaatasia sui o le fono. Ina ia mafai ona faʻamautuina faiga faʻapolokiki, e faʻatautaia e le konekeresi se vaega o le toe palota i tausaga taʻitasi, ma faʻatagaina tagata e toe palota.

[52] I totonu o se sosaiete faʻalavelave, e tatau ona faʻalagolago i faiga faʻapolokiki e tolu-vaega ma faʻaauau pea le palota e foia ma faʻaleleia faʻafitauli, lelei, feteʻenaʻiga, feeseeseaiga ma faʻafeagai e tulaʻi mai i taimi uma. O le masani a le au palota i le filifilia o sui o le konekeresi i le ta’i 4 tausaga, ae o le toe filifilia o se vaega i tausaga uma, o le a tofotofoina ai e tagata le fono faatasi ma sui o le konekeresi.

[53] O lenei Fa'avae Fa'avae o le a fa'amalosia ai se "fa'alapotopotoga fa'aletulafono i le lalolagi atoa", fa'alauteleina se fa'alapotopotoga tele o le filemu e fa'avavau, ma iloa ai le tulafono sili o se fa'ata'ita'iga fa'atulafono.

[54] O le palota o se tasi lea o mana'oga o le maualuga o a'oa'oga, tufatufaga, talanoaga, lotogatasi, autasi ma pulega. I Ausetalia, o tagatanuu agavaa e faamalosia e palota i faiga palota. O se tasi o auala sili ona taua e puipuia ma atiina ae ai le faatemokalasi o le filifilia lea e le Konekeresi se numera o sui i tausaga taitasi. E matua fa’asa lava ona faia fa’atasi ma faigapalota a le palemene se’i vagana ua faia fa’atasi ma fono a le atunu’u, ina ia aua ne’i fenumia’i faiga fa’avae a matagaluega.

Mataupu 19 Malosiaga fai tulafono laiti [ 19th Tulafono o le Filemu e Faavavau]

O sui o fono fa'apitonu'u i lalo o le atunu'u (setete, itumalo, itulagi, ma nu'u) e tautua i le lua tausaga, tutusa ma sui feterale ma le setete o Amerika. E na'o le tasi le palota a le au palota i itumalo ta'itasi e fa'aaogaina le faiga e tasi-filifiliga, ma o le tolu pito i luga e maualuga le aofa'i o palota e filifilia. Ina ia fa'atupuina ta'ita'i fa'apolokiki ma fa'ate'aina le pule fa'apulepulega, e na'o le tasi le taimi e mafai ai e se sui o le fono ona avea ma failauga i le taimi o le sauniga o ana aso atofaina ma e le mafai ona toe avea ma failauga. E le tatau ona le amana'ia manatu uma i le lautele lautele. E i ai i tagata uma le aia tatau e auai ai i fonotaga fa'aletulafono ma faipule i tulaga uma, e aofia ai mai fono fa'alotoifale i fono po'o fonotaga fa'ava-o-malo [55] .

[55] O le mamanu faʻalapotopotoga e taofia ai soʻo se manatu lautele mai le tanumia. Faatasi ai ma le tasi tagata e tasi le faiga palota, o sui e tolu pito i luga o palota sili ona maualuga e filifilia e avea ma taunuuga o le palota. O lenei mamanu o le a mafai ai ona filifilia le vaega toʻaitiiti poʻo le tutoʻatasi i le nofoa lona tolu, lea e mafai ona fausia ai le malosi lona tolu e taofiofia ai manatu, manatu ma amioga a le isi lua. Latou te le soona soona fai, vaevae le vete, pe faia foi mea leaga.

Mataupu 20 Tulafono Fautuaina [ 20th Law of the Eternal Peace]

Fausia se faiga fa'aletulafono e itiiti ni vaivaiga ma sili ona lelei. Fautua mo se sosaiete faaletulafono i le lalolagi atoa [56] ma tulafono faʻatulafonoina o tulafono faʻavaomalo. Fesoasoani i isi atunuu poʻo malo faʻapitonuʻu (setete, itumalo, itulagi, poʻo itumalo) e atiaʻe le Faʻavae Faʻavae. O tausaga ta'itasi, o le a fa'asoa e le malo ia le itiiti ifo i le 0.02 pasene o le aofa'i o le paketi a le malo tutotonu e fa'alauiloa ai le Fa'avae Fa'avae. O fetuunaiga a le atunuu o totogi, totogi ma ponesi, alauni, fua faatatau o lafoga, ma penefiti e tatau ona fesoʻotaʻi ma le atunuʻu ma le lalolagi atoa "manaoga masani ma vaevaega masani o galuega" [57] , ma faʻatulagaina e ala i faʻatusatusaga faʻamaumauga tetele [58] .

[56] E lagolagoina e le positivism faaletulafono ni elemene faaopoopo se lua o le "faatulagaina o pulega faavaomalo" ma le "agaogao a tagata taitoatasi" e faamatala ai le manatu faaletulafono o le "faalapotopotoga faaletulafono i le lalolagi atoa". O lona uiga, o le "tagata ta'ito'atasi" o le mataupu tu'usa'o tu'usa'o o aia tatau fa'ava-o-malo ma noataga.

[57] E suia e le setete totogi, taui, fua faatatau o lafoga, penefiti, ma isi, ma e le tatau ona faʻaititia pe faʻaleagaina soʻotaga faʻaagafesootai taʻitoʻatasi ma soʻotaga faavaomalo. (Léon Duguit, Falani tagata suʻesuʻe o le faavae) Ina ia puipuia le au faipolotiki populist mai le faatoilaloina o le faiga faatemokalasi.

[58] E masani ona faʻaaogaina e le au faipule le populism e faʻaosofia ai le toʻatele, faʻaaoga le alofaga o le siitia o totogi ma penefiti e fai ma 'alofaga e faʻaumatia ai le faiga faatemokalasi. Mo se faaaʻoaʻoga, i le amataga o le senituri lona 20, na avea ai Argentina ma atunuu lona fitu e sili ona tamaoaiga i le lalolagi. Ina ua maeʻa le filifilia o Ippolito e avea ma Peresetene i le 1916, na ia faʻatinoina ona manatu faʻapolokiki e faʻateleina ai totogi, ma mafua ai ona paʻu Atenitina i le 59th i tupe maua a le tagata i le 2016.

Mataupu 6 Tulaga filemu e faavavau o pulega

Mataupu 21 Puleaga Sili [21 st Law of the Eternal Peace]

Le pulega sili fa'atonu o pulega a le lalolagi . O le tauvaga ma le felagolagoma'i i le pule fa'alepulega o le a fa'ato'a atoatoa ai pulega fa'alelalolagi. Pe a faʻatinoina galuega a faʻalapotopotoga faʻavaomalo e pei o le UN, o malo i tulaga faʻale-atunuʻu ma lalo o le atunuʻu o lala sooupu uma e faʻamalosia e le maualuga maualuga . Aʻo leʻi faʻatagaina e se faʻamasinoga faʻava-o-malo, afai e faʻaalia faalauaitele e se taʻitaʻi o le atunuʻu se faiga faʻavae e solia ai tulafono faʻavaomalo, o le a manatu o ia o se solitulafono tau taua [59] .

[59] “I mataupu o le pule, ia aua nei toe faalogoina le talitonuina o le tagata, ae ia noatia o ia i lalo mai le leaga i filifili o le Faavae.” (Thomas Jefferson, le Peresetene o le US)

Mataupu 22 Pulega a le Atunuu [22 Tulafono o le Filemu e Faavavau]

faiga semi-peresitene. O le Peresetene e filifilia e tagata, ma o sui tauva e tatau ona le itiiti ifo i le 50 tausaga le matutua e filifilia ai. E filifilia e le Peresetene le palemia (faapuupuu o le PM). A tuuina atu e le Peresetene se poloaiga, e tatau i le kapeneta ona toe sainia. O le Palemia e tatau ona le itiiti ifo i le 50 tausaga le matua, ei ai lona faavae i le palota lauiloa [60] , ma e tatau ona fanau mai i le atunuu). O le Palemia e taitaia le malo [61] ma e nafa ma le puipuiga a le atunuu. E tatau i Faife'au ona fa'asalalau a latou fa'avasegaga o auaunaga lautele ma faiga fa'avae i fa'atinoga o le lalolagi. E mafai e atunuu ona auai i se faiga o le puipuiga malu ma e mafai ona faia tulafono e tuuina atu le pule silisili ese [62] i faalapotopotoga faava o malo. Soʻo se lala sooupu e tatau ona ausia tulaga faʻavaomalo [63] .

[60] A filifilia e le Peresetene le taitaifono o se komiti o le fono e avea ma palemia, e mafai ona tofia sa'o le Palemia. Afai o le sui filifilia mo le Palemia e le o le 12 taʻitaʻifono filifilia, e tatau ona faʻamaonia le Palemia e le konekeresi.

[61] O le Fa'avae Fa'avae o lo'o fa'atulafonoina ma fa'atapula'aina ai pulega, fa'atino tu'usa'o le tu'ufa'atasiga faifaipea o fa'alapotopotoga fa'ava-o-malo (fa'alapotopotoga fa'ava-o-malo), atunu'u, fa'alotoifale (tulaga fa'apitonu'u), ma tu'ufa'atasiga tu'ufa'atasiga fa'ava-o-malo; so'o se faiga fa'avae e mafai ona fa'atinoina e matagaluega ma pulega fa'alotoifale a le aufono.

[62] O le taimi lava e leiloa ai e tagata le pule faaleatunuu po o le lotoifale, o le a latou aveesea uma le umiaina o meatotino moni, fanua ma togalaau.

[63] Ina ia atoatoa auaunaga a le malo, e tatau i tagata faigaluega uma a le malo ona i ai ni Standard Operating Procedures (SOPs), ia faʻaavanoaina pepa talafeagai pe a faʻatautaia a latou pisinisi, ma faʻaalia tagata lautele.

Mataupu 23 Pulega faalotoifale [23 Tulafono o le Filemu Faavavau]

O le fa'avae o polokiki uma o faiga fa'alotoifale. E tatau i le fa'avae ona fa'amalamalama manino se vaitaimi e tali atu ai le malo i mana'oga o tagata. Soo se taimi lava e talosagaina ai e se tasi le faamasinoga tonu, o le a i ai se tali [64] . O se malo maopoopo o le faalapotopotoga alofa ma auaunaga aupito tele e foia ai faafitauli o tagata [65] . O malosiaga uma e sili atu ona fiafia i ai le lotoifale e patino i le lotoifale, e aofia ai le pule faitulafono, malosiaga faʻamasino, malosiaga tau puipuiga, aia tatau tau tamaoaiga ma fefaʻatauaʻiga, aia tatau i gagana, aia faʻaleaganuʻu, aia tatau tau le siosiomaga, aia tatau tau atinaʻe, ma isi, e tatau ona faʻamalosia le auai o tagatanuu. O sui o tagata o loʻo i ai le malosi o suʻesuʻega [66] .

[64] I le tulaga o se afi, togafitiga faafomaʻi faʻafuaseʻi, lologa, faʻalavelave matagi, mafuiʻe, faʻaleagaina e le malosi, faʻamalosia le mou atu, laveaʻi malae ma isi fesoasoani faʻalavelave, o le taimi faʻamoemoe o le taunuu mai o tagata laveaʻi e tatau ona faʻasalalau e tusa ai ma le mamao mai. le nofoaga o faalavelave. O sui tauva o lo'o auai i faigapalota a le atunu'u e tatau ona tu'uina atu ni manatu fa'apolokiki e fa'aleleia ai le tulaga o lo'o iai i le vaitaimi o le fa'aupuga.

[65] Fa'atatau i le Model Litigant Rules a Ausetalia, o ofisa uma a le malo o Ausetalia e iai le tiute i tulafono fa'ale-malo e fa'ata'ita'i ai tagata fa'amasino.

[66] O le “jack-in-office” o le pogai lea o faiga pi’opi’o uma. I le faaopoopo atu i le Constitutional Standard §14 lea e iai le aia tatau a tagatanuu e faʻataʻitaʻi ai le fesiitaiga ma le auai o tagatanuu, o sui o tagata i soʻo se tulaga, pe afai e toʻatolu sui auai, e iai le malosi e faia ai se suʻesuʻega lelei faʻafoe ma faʻatautaia le faʻasalaga e tusa ai ma le tulafono. tulafono.

Mataupu 24 Fa'amaonia Fa'avae [ 24th Law of the Eternal Peace]

O tulafono faava o malo e silisili [67] . Ina ia tausia le faʻatonuga faʻavae, puipuia faʻalavelave faʻale-malo, ma aloese mai le fouvale, o le Peresetene, sui o tagata, fitafita, ofisa o le malo, faiaoga, failautusi, ma le au faʻasalalau o loʻo faʻamaonia uma le faʻatinoga o le faʻavae . Faatasi ai ma le maliega a le Faamasinoga Faʻavae, e mafai e le Loia Sili ona molia pe puʻeina le taʻitaʻi o le setete mo ana gaioiga le faʻavae . E fitusefululua itula a'o lumana'i le fa'alauiloaina o se taua e le o ni taua po'o le fa'amalosi malosi, e tatau ona maua le fa'atagaga a le fono. O le Peresetene ma le Ta'ita'i Sili o le Ami, Navy, ma le Air Force e tatau ona tumau i le solitu, ma e leai se aiā e palota ai i faiga palota lautele.

[67] E o'o mai i le taimi nei, e leai se fa'avae a le atunu'u o lo'o ola manino i tulafono fa'ava-o-malo, ae i le tele o le fa'aaloalo i tulafono fa'ava-o-malo. §25 o le German Basic Law fai mai o le tulafono faava o malo o se vaega o tulafono a le atunuu, ma o tulafono a le atunuu e sili atu nai lo tulafono faava o malo. O le le usitaia o tulafono faava o malo e matua afaina ai tagata soifua.

Mataupu 7 Tulaga filemu e faavavau o moliaga faa-faamasinoga

Mataupu 25 Toefuataiga a le itu a leoleo [ 25th Tulafono o le Filemu e Faavavau]

Le tausisia tele o tulafono a le lalolagi . O le fa'avae o le finagalo lautele lea o tagata [68] , ma e ono tu'ua'ia sa'o e tagata se tasi i le solia o le fa'avae. O le procuratorate e tu'ufa'atasia le pule fa'atonu i fafo ma vavae'ese mai le fa'amasinoga ma le procuratorial power i totonu. Ina ia puipuia taʻitaʻi o le setete mai le taʻitaʻia o tagata i le faʻaumatiaga, o loʻo i ai i le procuratorate se matagaluega e tausisia tulafono ma faiga e faʻamautinoa ai le tausisia o tulafono faʻavaomalo ma tulafono a le atunuʻu.. E i ai i le Loia Sili le malosiaga e tuuina atu ai le poloaiga e pueina ai tagata solitulafono e solia tulafono faava o malo. Pe a tauto le aufaigaluega a le militeri ma tagata faigaluega saogalemu i se tulaga i le latou faʻauiga poʻo le faʻalauiloaina o sauniga, e tatau ona saini faʻatasi e le loia sili. O faamasino o le faamasinoga mo le saogalemu o le atunuu e tatau ona faia aoaoga i luga o le galuega i tausaga taitasi [69] .

[68] “E tatau ona avea le faavae o se faaiuga ma o gaoioiga uma a le malosiaga e faia ai faavae e tatau lava ona avea ma se poloaiga.” (Carl Schmitt, tagata suʻesuʻe Siamani faʻavae, Constitutional Theory)

[69] E iai le pule a le Loia Sili e pu'e faapagota ai ta'ita'i o le lalolagi o lo'o solia tulafono fa'ava-o-malo e tusa ai ma le tulafono. O faamasino o le Faamasinoga e nafa ma le saogalemu o le atunuu e tatau ona maua aoaoga faapolofesa i tausaga uma.

Mataupu 26 Tatala faiga fa'a-faamasinoga mo moliaga [ 26th Tulafono o le Filemu Faavavau]

O malosiaga fa'a procuratory e fa'atino tuto'atasi. O le peresetene o le procuratorate e filifilia sa'o e tagata; o lē na te mauaina le numera maualuga o palota e avea ma Loia Sili . O le tagata e lona lua le maualuga o le numera o palota o le sui peresitene o le procuratorate ma le Minisita o le Tausisia Tulafono . O le tagata e lona tolu le maualuga o palota o le sui peresitene lona lua o le procuratorate ma le Minisita o Suetusi . O loia sili i le lotoifale e filifilia foi e tagata [70] . E tusa ai ma le aofaʻi o palota na maua, e toʻatasi le loia a le malo ma sui e toʻalua o loia sili i le lotoifale ua filifilia e fausia se laulau faʻatasi mo moliaga.. E tatau i loia a le malo ona vaavaaia ma puipuia faiga le tonu, ma saili ma tuliloaina le faamasinoga tonu. E i ai i itu uma i le faamasinoga le aia tatau e sui ai le loia poo le faamasino a o lei tapunia le suesuega poo le faaiuga o le tetee.

[70] Mo le silia ma le 200 tausaga talu mai le tusiaina o le US Constitution, o loia sili ma loia o le sili atu i le 46 setete ua filifilia e tagata, ma latou te nafa ma tagata mole faamasinoga tonu.

Mataupu 8 ​​Tulaga filemu e faavavau o faamasinoga faafaamasinoga

Mataupu 27 Toefuata'iga Fa'amasinoga [27 Tulafono o le Filemu Faavavau]

O le faavaeina tele o le faamasinoga tonu a le lalolagi . O tulafono fa'ava-o-malo e ave i ai le fa'amuamua i le fa'aaogaina o malosiaga fa'aletulafono uma. Fa'amalie fa'ai'uga fa'amasinoga a le Fa'amasinoga Fa'ava-o-malo. E tatau ona o faatasi tulaga taualoa aoao ma le faavae [71] . A mana'omia e se tasi le faamasinoga tonu lautele, e tatau ona oo mai se tali [72] e fesoasoani ai i se tasi. O lea la, o le peresitene o le Matagaluega o Faamasinoga e filifilia e tagata [73]. O faamasino o le Faamasinoga Faavae e fai ma sui o le faamasinoga tonu o tagata ma faauigaina le faavae mo le lelei o le amiotonu faaletagata, ma o le latou faaiuga o le tali sili lea ona pule, ma o faaiuga a faamasino o le Faamasinoga Faavae ua manatu o le faatinoina o le pule faavae. O le afa o faamasino o le Faamasinoga Faavae e sau mai atunuu eseese i konetineta e lima ma fiafia i le olaga atoa ma togafitiga atoatoa faaleatunuu.

[71] O le faʻaaogaina o le mea ua taʻua o le "tulafono" e le tatau ona faʻatapulaʻaina i le atunuʻu, ae tatau ona faʻamatalaina o se manatu sili ona lautele. O lona uiga, e amata mai i se sosaiete laiti i se sosaiete tele, ona oo atu ai lea i le atunuu ma e oo lava i le lalolagi, o se fua masani o le manatu o tagata ola faatasi. (Tanaka Kotaro, Iapani polofesa o tulafono, Theory of World Law)

[72] “O le agasala sili a le malo o le paie.” (Nicolo Machiavelli, faipule Italia, The Prince) O le faʻamasinoga o lona uiga pe a iai manaʻoga o tagata, o le a tali atu le malo i talosaga uma. O le amiotonu o le uiga autu lea o le i ai o le atunuu.

[73] “O le tutoatasi atoatoa o faamasinoga o faamasinoga e matua taua lava i se Faavae faatapulaa.” (Alexander Hamilton, o le tama na faavaeina le US) Mo le silia ma le 200 tausaga talu ona tusia le US Constitution, o faamasino i le silia ma le 42 setete ua filifilia e tagata, ma e nafa tonu lava i latou i tagata mole faamasinoga tonu.

Mataupu 28 Tatalaina o  iloiloga faa-faamasinoga [ 28th Law of the Eternal Peace]

O le faavae o le tulafono faavae a le atunuu ma le malosi faavae o tagata. O le malosi o le setete e faatino ai le tulafono o le a tuuina atu pea i tagata o le teritori. O tulaga taua o le faavae e lautele ma e noatia i le maliega a le lalolagi (Constitutional Standard §13 ma §14 e 99% maeʻa) O loʻo i ai i le lalolagi le malosi e toe iloilo ai tulafono le faʻavae ma e tatau ona faʻamuamua le toe iloiloina o soliga o tulafono faʻavaomalo. A maeʻa ona le aofia ai le soliga o tulafono faʻavaomalo poʻo le faʻavae, o tagatanuu o le lalolagi e i ai le aia tatau e amata ai ni tetee filemu e pei o le le galulue faʻatasi [74] ma le le faʻaleagaina [75]  pe afai e leai se isi fofo e foia ai faafitauli.

[74] O le “le usita’i o tagata lautele” e masani lava ona manatu o se gaioiga tatala, e le o se vevesi o le le usitaia o le tulafono i se auala tatala, e aunoa ma se vevesi mo le faamoemoe e faaosofia ai suiga i tulafono, faiga faavae po o faaletonu lautele, e faaosofia e le lotofuatiaifo mama.

[75] “O se tulafono e aunoa ma ni faasalaga e le o se tulafono, ma o se faavae e aunoa ma le aia tatau e tetee ai e le o se faavae.” O soliga fa'ale-fa'avae e mautinoa lava e noatia i su'esu'ega fa'alelalolagi po'o tete'e. "O se atunuu e mafaufauina se manatu mamalu, ma ola ai, o le a tumau i le lalolagi e faavavau." (Aperaham Lincoln, le Peresetene o le Iunaite Setete)

* E le mafai ona suia upu ua uma ona fuafuaina. Afai e te mana'o e sui, fa'amolemole tusi upu fa'aopoopo nei ma a'afiaga.

Vaega IV Tulaga Faaopoopo ma lo latou aoga

O atunuu eseese e mafai ona saoloto e faʻaopoopo ma tuʻuina atu faʻataʻitaʻiga ia i latou lava

Ave le US e fai ma faʻataʻitaʻiga

1. Ua fautuaina le US e taitaia le faatemokalasi ma le Konekeresi e tatau ona suia i se faiga e tolu-pati: tasi le setete i le Senate ma le tasi le palota, ma le tolu pito i luga e filifilia e tusa ai ma le numera o palota (tusa lava po o le a le vaega faaupufai. ), faatasi ai ma sui e toatolu i le setete, ma o le numera o nofoa i le Senate e 150; e vaevae e le maota o sui itumalo palota i le faitau aofa’i ma e tasi le palota a le au palota mai itumalo ta’itasi e filifilia ai le sui e sili ona fiafia i ai, ae o le tolu pito i luga e filifilia e tusa ai ma le aofa’i o palota, ae tumau pea nofoa o le maota o sui. 435. So'o se fe'ese'esea'iga e mafai ona fa'alelei ma fa'amasinoina e le pule lona tolu.

2. E fautuaina le US e ta’ita’ia faiga fa’atemokalasi ma e tatau ona fa’aopoopo le taimi o le tofi o le Peresetene ma isi ta’ita’i filifilia, ae tatau ona fa’aleaogaina le fa’ama’i fa’ama’i fa’asolosolo o le tofi. I le lalolagi faʻaonaponei, o le tulaga o loʻo vave ona suia ma ua lava le lima tausaga, ma e leai se ofisa lautele e mafai ona umia mo le valu tausaga (mo se faʻataʻitaʻiga, e le faʻatagaina le Peresetene i fafo e avea ma Palemia), ma le faavae autu. totogi o le a tumau pea e le suia i lenei vaitaimi. (Tulaga Fa'avae § 8).

Vaega V Suiga ma  aiaiga fa'aopoopo  ( ave'esea)

Vaega VI Faʻaopoopoga: faʻatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma le poto o le meleniuma o malo uma, tulafono uma, ma lotu uma.

1. O le 28 Constitutional Standards o se meafaigaluega mo le "28 Founding Principles of the US" e faʻaauau pea ona atiaʻe ma susulu.

2. O le Tulaga Fa'avae o se meafaigaluega mo le UN ma sili atu i le 20,000 NGO e fa'aauau pea ona atia'e ma susulu.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Fa'avae a le UN

(2) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Fa'avae o le UN Educational, Scientific and Cultural Organization.

(3) Fa'atusatusa le Fa'avae Fa'avae ma le I'ugafono  a  Malo Aufaatasi "Tu'u le Filemu Tumau"

(4) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Tautinoga Lautele o Aia Tatau a Tagata, lea e fa'atonu mo le filemu e UN.

(5) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma isi ta'utinoga a le UN e fa'atatau i le filemu

3. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le "Fa'avae Malosiaga" i totonu o fa'avae o atunu'u eseese.

4. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma "aia tatau" i totonu o fa'avae o atunu'u eseese

(1) O Suiselani na maua le maualuga o tupe maua a tagata taʻitasi i le lalolagi i le 100 tausaga ua tuanaʻi i totonu o atunuu feololo i le tele (o le faitau aofaʻi e silia ma le valu miliona), o tagatanuu taʻitasi e palota "9 taimi" i le fale palota i tausaga taʻitasi.

i. Sa auai tagatanuu o Zurich i faiga palota (federal/state/municipal/regional/community elections), ma sili atu i le 17 ituaiga o palota, ma umia le aofaiga atoa o le 92 (2003-2019), o le averesi o le 5.41 palota na palota i le tausaga.

ii. O tagatanuu Zurich na auai i palota (faiga palota a le atunuu / setete / municipal / itumalo / nuu), o le averesi o le 3.82 referendum na faia i tausaga taitasi

iii. faiga palota faaeletonika Suiselani

(2) O le pulega faalotoifale i atunuu tetele e pei o Kalefonia (USA) e maualuga le tulaga o tupe maua a tagata taʻitasi (tagata e 40 miliona), ma e palota tagata taʻitoʻatasi “11 taimi” i le fale palota i tausaga taʻitasi.

i. Tulaga o le Setete - Faiga palota a le setete o Kalefonia

ii. Fa'aitumalo - Faiga palota sitiseni a le taulaga o Los Angeles

iii. Ua fa'atinoina e setete o Amerika se faiga fa'akomepiuta fa'ainitaneti mo le fa'ailoaina o tagata palota

5. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le "suffrage" o fa'avae o atunu'u eseese.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le "fa'aaogaina fua o ala fa'asalalau mo le auai fa'apolokiki" a atunu'u eseese.

(2) Fa'atusatusaga o le Tulaga Fa'avae ma tu'utu'uga o le "puipuia o faiga fa'atemokalasi fa'asaoloto ma le fa'amalosia palota" a atunu'u eseese.

6. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma "aia tatau a tagata" o fa'avae a atunu'u eseese

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga o "fa'afitauli o aia tatau a tagata soifua o mataupu i totonu o le lalolagi" a atunu'u eseese.

(2) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga o le "tulafono fa'ava-o-malo e maualuga atu nai lo tulafono a le atunu'u" o fa'avae o atunu'u eseese.

(3) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga o le "fa'amautu fa'aletulafono" a atunu'u eseese.

7. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tulaga masani o le "fa'aaloalo i tulafono mai fafo" o fa'avae o atunu'u eseese.

►Faatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma le faʻavae o atunuʻu eseese "ia mautinoa o le mamalu ma le taua o tagata soifua e le tasi le aso i tua atu o isi atunuu"

8. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma fa'avae "fa'amasinoga" a atunu'u 'ese'ese

►Faatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma le puna o le "faʻamasinoga sili" o loʻo tali atu i manaʻoga o le faʻamasinoga lautele i atunuu eseese

9. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le "solia o tulafono fa'ava-o-malo ma fa'avae, e i ai i tagata uma le aia tatau e tete'e ai" i fa'avae o atunu'u eseese.

►Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga o le "aiā tatau e tete'e ai/le galulue fa'atasi" o fofo fa'avae a atunu'u eseese.

10.  Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le "toefuata'iga ma le tatalaina" o fa'avae o atunu'u eseese.

►Faatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma tulaga masani o le "toefuataʻiga faʻapolokiki ma le tatalaina, ma le auai i le filifilia o ulu o le setete i tulaga uma i lalo o le tulafono" a atunuu eseese

11. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma tu'utu'uga fa'atauva a le malosi fa'aletulafono i le fausiaina o se fa'alapotopotoga fa'aletulafono i le lalolagi atoa o atunu'u eseese.

12. Fa'atusatusaga o le Tulaga Fa'avae ma le fa'alauiloaina o le Fa'aKerisiano (2.5 piliona tagata mulimuli) o se meafaigaluega fa'amalamalama mo le fa'aauauina o le atina'e.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Feagaiga Tuai o le Tusi Paia e 3,500 tausaga le matua, o se meafaigaluega malamalama mo le atina'e faifaipea.

(2) Faatusatusaga o le Faavae ma le Feagaiga Fou faale-Tusi Paia ua 2,000 tausaga le matua o se meafaigaluega malamalama mo le atinaega faifaipea.

(3) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma fa'atonuga taua a le Pope "Fa'aaliga Aso o le Filemu i le Lalolagi" i le 100 tausaga talu ai.

(4) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le toeitiiti 4,000 mataupu i Pope Francis' Pontifical Gazette

13. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma Isalama (1.9 piliona tagata mulimuli) o se meafaigaluega malamalama mo le fa'aauauina o le atina'e.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Quran o se meafaigaluega malamalama mo le fa'aauauina o le atina'e talu mai le 609 TA.

(2) Faʻatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma le Hadith o se meafaigaluega faʻamalamalamaina mo le faʻaauauina o atinaʻe talu mai le 800 TA.

14. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma Hinduism's Vedas (1 piliona tagata mulimuli) o se meafaigaluega malamalama mo le fa'aauauina o le atina'e.

15. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Buddhism—Tibetan Buddhism (500 miliona tagata mulimuli) o se meafaigaluega malamalama mo le fa'aauauina o le atina'e.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Tripitaka ose meafaigaluega fa'amalamalama mo le fa'aauauina o atina'e

(2) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Kaseti ma le Tibetan Buddhist Venerable Dalai Lama ma isi meafaigaluega malamalama mo le filemu o le lalolagi.

16. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Tusi Paia Orthodox o se meafaigaluega fa'amalamalama mo le fa'aauauina o le atina'e

(1) Faʻatusatusaga o le Faʻavae Faʻavae ma le Feagaiga Tuai o le Tusi Paia Orthodox o se meafaigaluega faʻamalamalamaina mo le faʻaauauina o le atinaʻe.

(2) Faatusatusaga o le Faiga Faavae ma le Feagaiga Fou o le Tusi Paia Orthodox o se meafaigaluega malamalama mo le atinaʻe faifaipea.

17. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma le Torah a Iutaia o se meafaigaluega malamalama mo le fa'aauauina o le atina'e.

18. Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma fa'atonuga taua o le Nobel Peace Prize

19. O aiaiga o le fa'avae o atunu'u 'ese'ese e fa'atagaina le fa'aleagaina o le sa'olotoga e osofa'ia ai le sa'olotoga ma le fa'atemokalasi.

20. Fuainumera i luga ole fa'ailoga fa'atemokalasi ile tausaga 2008 i le 2021 (fa'ato'atoa 32 atunu'u)

21. O le Fa'avae Fa'avae o lo'o avea ma mamanu mo le toe fuata'iga ma le tatalaina ma le fa'atupuina filemu o faiga fa'apolokiki eseese.

(1) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma aiaiga o le faiga fa'aperesitene

(2) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma aiaiga o se faiga fa'a-peresitene

(3) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma aiaiga o le faiga-palemene (kapeneta)

(4) Fa'atusatusaga o le Fa'avae Fa'avae ma aiaiga o le faiga fa'atonu

Faatatau ia tatou

O le Thangka na sainia e Lana Afioga le 14th Dalai Lama mo le Asosi.

Ata o gaoioiga

Fa'aosofiaga ma Taui mo Fa'avae Fa'atasi o le Fa'atonuga o le Filemu Fa'avavau mo tagata

Fa'aliliuina le Fa'avae Fa'avae i le gagana fa'aliliuga a le lalolagi

Fa'aliliuina le Fa'avae Fa'avae i fa'aliliuga gagana a pulega ta'itasi o le setete, itumalo, itulagi, nu'u.

* E talia foa'i, ma o le a tu'uina atu se fa'amatalaga fa'amatalaga au'ili'ili (Filifili se kopi malo o le fa'aSaina ma le fa'aPeretania. Po'o le fa'aeletonika mo isi gagana.)